O koncu žalosti

»Težko otroštvo je kot nevidni sovražnik: nikoli ne veš, kdaj bo udaril.«  Jules, najmlajši od otrok, ki tla pod nogami išče pri punci Almi, je glavni junak zgodbe. Njun odnos, ki ga spremljamo od dijaških let do odraslosti, se kot ljubezenski odnos para uresniči šele po 30. letu. Šele ko se poročita in postaneta starša, se vez med njima poglobi, Julesovo življenje pa postane bolj kompleksno. Glavni junak se ves čas zaveda, da se vsakomur zgodi nekaj hudega. Zato se odloči, da bo svojemu otroku omogočil stabilno in mirno življenje, hkrati pa ga tudi naučil, kako izplavati iz vsake krize. Izmišljena zgodba, ki so jo navdihnile osebne izkušnje  »Takšnega življenja sem se navadil. Ni šlo drugače. Eden od staršev je bil bolan in je odpadel, drugi je bil na samostojni poti in v finančni stiski, zato je ves čas delal. V bližini pa je bil internat. Drugačnega življenja nisem poznal in večinoma sem se dobro počutil. Le to, kaj bom počel čez nekaj let, mi ni bilo jasno,« je o svoji mladosti povedal Wells. Wellsovi junaki so vedno znova neprizanesljivo postavljeni pred hude preizkušnje (nesreče, izguba bližnjih, zavrnitve, neplodnost …) in čeprav konec tega čustveno izjemno nabitega romana ostaja odprt, simbolično nakazuje svetlejšo in lepšo prihodnost. Roman, priljubljen pri bralcih in kritikih.  Wells je za subtilno in tekočo zgodbo O koncu žalosti, ki jo je pisal kar sedem let, prejel evropsko nagrado za književnost. Velika nemška uspešnica, ki se je več kot 80 tednov obdržala na lestvici najbolje prodajanih knjig, neodvisni knjigotržci pa so ga razglasili za najljubši roman leta, je prevedena že v 31 jezikov.